Kostanj in 8 presenetljivih dejstev, ki jih morda še ne poznate

Kostanj uvrščamo med gozdne sadeže, podobno kot borovnice, lešnike ali divje jagode. V Sloveniji lahko posameznik dnevno nabere največ 2 kilograma kostanja – dovolj za prijeten jesenski prigrizek!

»Kruh revnih«

Česa še o kostanju morda še ne veste? Kostanj se je že pred tisočletji uporabljal kot osnovna hrana v Evropi in Aziji. V srednjem veku je bil pogosto imenovan “kruh revnih”, saj je bil dostopen in hranljiv nadomestek kruha. Še posebej v predelih, kjer običajni žiti – pšenica in ječmen – nista dobro uspevali. Kostanj je hranljiv, lahko dostopen in ga je mogoče mleti v moko, iz katere so pekli kruh ali ga jedli kot kašo.

Bogastvo vitaminov in mineralov

Kostanj je eden redkih sadežev, ki vsebuje več ogljikovih hidratov kot maščob, zato je odlična energijska hrana. Vsebuje tudi vitamin C, magnezij, kalij, železo in antioksidante. 100 g kostanja vsebuje približno 200 kcal, večino teh kalorij dobimo iz zdravih ogljikovih hidratov, ne iz maščob.

Kostanj je naravno brez glutena

Kostanj ne vsebuje glutena, kar ga naredi odlično alternativo za peko brezglutenskih sladic in kruha.

Vonj kostanja nas osrečuje!

Vonj po pečenem kostanju vsebuje aromatične spojine, ki lahko vplivajo na čut vonja in možganske centre za zadovoljstvo. Tako se lahko sprošča serotonin in občutek topline, kar je razlog, da ga povezujemo z jesensko nostalgijo in udobjem doma.

Kostanj kot simbol plodnosti

V številnih kulturah, zlasti v Evropi, kostanj simbolizira plodnost, vzdržljivost in jesensko obilje.

Kostanj za trajnost

Kostanjeva drevesa lahko živijo več stoletij, nekatera v Evropi so stara tudi več kot 1000 let. Kostanjovi gozdovi so izjemno trajnostni – drevesa tudi obnavljajo tla z naravnimi hranili. Pridelava kostanja ima manjši okoljski odtis kot pridelava žit ali nekaterih oreščkov.

Kostanj za sladkarije, likerje in pohištvo

Kostanj se uporablja tudi v proizvodnji kastanjove moke, sladkarij, likerjev … Tradicionalna kostanjeva krema iz Francije in Italije se uporablja že od 18. stoletja, kot sladica in polnilo za torte. Njegov les pa uporabljamo tudi za pohištvo, saj je kostanjevo drevo trdno in obstojno.

Obstaja več vrst kostanja

Najbolj poznan je evropski kostanj (Castanea sativa). V Aziji najdemo japonski kostanj in kitajski kostanj, ki so večji in sladkejši. Ameriški kostanj je bil skoraj izumrl zaradi glivične bolezni, a se postopoma obnavlja.